Zlato je kemijski element in tako imenovana plemenita kovina. Kemični simbol za zlato je Au. Izpeljan je iz latinskega imena aurum, kar pomeni svetleči žarek. Specifična gostota zlata je 19,32 g/cm³. Tališče ima pri 1063^oC. Trdota zlata je od 2,5 do 3 Moha. Zlato se je tisočletja uporabljalo za nakit, v obliki zlatih kovancev pa kot plačilno sredstvo. Pripada mu naziv – kovina valuta.

V naravi se zlato nahaja kot dober, kakovosten mineral, polne rumene barve. V prelomu je rumenkaste, svetlorjave do vijolično-škrlatne barve, v skladu z velikostjo zrn. S povečanjem temperature se mu zmanjša intenzivnost barv. Če zlatu primešamo baker je videti rožnato ali rdečkasto, ima nižjo temperaturo taljenja in bistveno povečano trdoto, trdnost in polirnost. S povečanjem deleža srebra se barva čistega zlata spremeni od bledo rumene do bledo zelene oz. bele. Talilna temperatura, trdota in druge spremembe so zelo majhne.

Ker ohranja lesk in barvo, se ga zlahka prepozna v naravi. Delež zlata v zemeljski skorji je izredno majhen, je le približno 0.000001 %. Vendar se ga zaradi visoke cene kljub majhni vsebnosti, 4 do 6 g na tono rude, izplača pridobivati.

Nahajališča zlata so razpršena po celem svetu. Približno 40 % zlate rude danes prihaja iz ZDA, Južne Afrike in Avstralije. Letno se ga pridobi cca 2.500 ton, kar je približno 100-krat več kot v preteklem stoletju. Znatne količine zlata se pridobi pri pridobivanju drugih kovin, kot so baker, nikelj ali druge plemenite kovine. Tako, da je včasih pridobivanje osnovne kovine ekonomsko upravičeno le zaradi teh "nečistoč". V zadnjih 10 letih se je pridobilo 25.000 ton zlata, na novo odkritih nahajališč je za 6.000 ton.

Skoraj vse evropske reke nosijo sledi zlata. Kljub temu pa je največja zlata rezerva ocean, slana voda, kjer se raztopi v najmanjših koncentracijah. Ta ogromna količina v kubičnih kilometrih predstavlja zanimivo ponudbo in daleč presega zlato izkopano do danes. Po prvi svetovni vojni, je kemik Fritz Haber poskušal pridobiti zlato iz oceana z elektrolitskimi postopki. V toni morske vode je 0,004 miligramov zlata, kar pa je premalo, da bi upravičili gospodarsko izkoriščanje.

Drugi pomemben vir zlata, ki se ne sme pozabiti je ponovna uporaba zlata iz starih materialov, ki vsebujejo zlato. Kot so: deli rabljene elektronike, galvanski mulj, pigmenti, filtri prahu, žlindre, zavrženi zobozdravstveni materiali in star nakit.

Uporaba zlata

Zlato služi kot mednarodno plačilno sredstvo v obliki zlatih kovancev in zlatih palic, skladiščeno je s strani številnih centralnih bank po svetu, kljub dejstvu, da danes valute ne temeljijo več na zlatih rezervah. Najstarejša vloga zlata  je bila v nakitu: prstani, ogrlice, zapestnice in druge vrste nakita.

Zaradi svoje odpornosti proti koroziji in estetske kvalitete se uporablja v zobozdravstvu kot polnilni material ali rezervni material za prevleke. V elektronski industriji se zlato uporablja tudi zaradi svoje zanesljivosti, odpornosti proti koroziji in dobre procesnosti. Tanke povezovalne žice med čipi in njihovimi podstavki so izdelane iz visoko rafiniranega čistega zlata. 1 gram te plemenite kovine je mogoče zelo dobro valjati v tanke žice, ki so lahko dolge več kot tri kilometre.

V živilski industriji se zlato uporablja kot barvilo – E 175 v obliki listov kosmičev, za pozlačenje hrane. Kot na primer za zaščitne plasti na sladkariji in za okrasitev čokolade in pijač (na primer Goldwasser liker). Kovinsko zlato se šteje za nestrupeno. Sicer pa so lahko zlate spojine zelo strupene. Med njimi so brezbarvni zlati cianidi in limonin barve zlata, tetraklorida kislina.

Nekatere zlate soli se uporabljajo kot sredstvo za zdravljenje revmatizma. V preteklosti so se uporabljale zlate injekcije proti revmi, vendar se danes zlato nadomešča s cenejšimi  zdravili. Kadar se zdravila na osnovi zlata uporablja nepravilno ali brez zdravniškega nadzora, se z njimi lahko poškoduje jetra, kri in ledvice.

Kot okras se zlato uporablja za širši spekter aplikacij, na primer za galvanske prevleke kovin in plastike, na porcelanu za glazure, v zobozdravstvu za protetiko, ter kot dekoracija izdelkov iz keramike in stekla. Pri proizvodnji stekla v 16. stoletju so se uporabljali zlati pigmenti (zlato ruby steklo).

Zlate zlitine

Klasične zlitine zlata za nakit so sestavljene iz treh komponent, zlato-srebro-baker. To je verjetno posledica dejstva, da se te kovine pojavljajo skupaj tudi v naravi. Zlate zlitine se dobro obdelujejo. Z dodatki, kot je platina, se znatno poveča trdota kovinski mešanici. Najvišjo trdnost in trdoto se doseže s čistočo zlitine 585-14 karatov, kar je tudi glavni razlog, da je ta zlitina najbolj uporabljena pri izdelavi nakita. Visokokakovostni nakit je običajno narejen iz zlitine zlata s čistostjo 750 ali višje. Vse zlitine namreč povzročijo "redčenje" zlata. Z razredčitvijo zlata, pa zvodenijo cenjene lastnosti, kot so: barva, odpornost proti koroziji, cena in gostota.

Enota za merjenje mase dragih kamnov in čistosti zlata je karat. Pomeni delež čistega zlata v 1000 delih zlitine.
24 karat = čistega zlata z maso 1000 tisočink zlata.
18 karat = zlitine z maso 750 tisočink zlata.
14 karat = 583,333 (zaokroženo na 585) tisočinka teže zlata v celotni mešanici.
9 karat = 375 tisočink.
8 karat = 333,333 (zaokroženo na 333) tisočinka teže zlata v celoti.

Pri označbah čistosti zlata se upošteva le delež zlata, ne upoštevajo pa se deleži drugih plemenitih kovin kot napr.: srebro, paladij, platina, rodij, iridij … 

Rdeče zlato je zlata zlitina sestavljena iz čistega zlata, bakra in včasih malo srebra, ki izboljša mehanske lastnosti. Razmeroma visok delež bakra daje rdečemu zlatu trdoto in rdečo barvo po kateri ima zlitina ime. Barve zlata se razlikujejo od regije do regije, v vzhodni in južni Evropi je še posebej priljubljena temna, intenzivno rdeča zlata zlitina. V vzhodni Nemčiji je bilo rdeče zlato imenovano tudi "Rusko zlato", pri nas pa je še vedno včasih navedeno tudi kot "Turško zlato".

Belo zlato je ime za skoraj brezbarvne zlitine, ki so bile razvite v Pforzheimu, v Nemčiji, v letih 1912/1913. Ker je omenjena zlitina stroškovno učinkovit nadomestek platine, se nakit izdelan iz nje trži kot belo zlato. Dodatki so večinoma platinske kovine paladij, v preteklosti pogosteje nikelj ali srebro.